top of page

center miren pri kostanjevici

tip: kulturni + uprava 
naročnik: občina Miren pri Kostanjevici,

          javni natečaj
leto projekta: 2010 
lokacija: degradirano mestno zemljišče 

          v dveh nivojih 
parcela: 3340m2 
površina: 1700m2 
etaže: polvkopana klet, plato in dve nadstropji 
konstrukcija: armiran beton 
fasada: opečna 
faza: zaključen 
 

sodelavci

maketa: Jernej Šipoš, udia 
gradbene konstrukcije: Ivan Zajc /GB-Zajc d.o.o. 
elektroinštalacije: Miran Špeh /El-ari d.o.o. 
strojne inštalacije: Boštjan Rant s.p.

 

Predlagana urbanistična in arhitekturna zasnova sta celoviti in nedeljivi. Vodilna zamisel temelji na natačni analizi vseh danosti in vidikov izgradnje novega občinskega središča. Poleg fizičnega je upoštevan tudi kulturni kontekst kraja. 
  Načrtovan program je porazdeljen v troje poslopij, ki imajo različne velikosti in različne oblike. Tri stavbna telesa so razmeščena po razpoložljivem zemljišču v osno simetrični kompoziciji glede na funkcionalne zahteve in simbolni pomen, ki ga izraža hierarhija postavitve programa. Na sredi je stavba knjižnjice, na strani občinske stavbe je večnamenski objekt centra mladih in starih skupaj s prostori krajevne skupnosti, na strani proti šoli in telovadnici je gledališče. Razporeditev stavb je premišljena glede na dostopne poti in logične navezave programov, hkrati pa so upoštevane tudi osi prostora in prilagoditev velikostim okoliških stavb. Največje telo gledališča z ustrezni višjim odrskim stolpom je v tem smislu prislonjen na načrtovani kompleks šole in telovadnice. Posamezna stavbna telesa povezuje velika nadstrešnica, izpod katere vodijo vhodi v knjižnico, gledališče in krajevni center. Stavbna telesa se ne stikajo, med njimi so puščeni prosti prehodi, vendar so oblikovani enotno, z enotnim materialom fasadne opne, enako kompozicijo odprtin in enako tektoniko. Na ta način je nastala sestavljena skupinska oblika občinskega središča, ki je sicer največja stavba v kraju, venda prilagojena merilu in značilnemu tkivu krajevne zazidave. 
  Stavba krajevnega centra na eni in gledališča na drugi strani določata dve stranici javnega prostora, ki ostaja na strani proti glavni cesti ob reki Vipavi in na drugi proti ravnini odprt, dostopen in prehoden. Na sredo tega prostora je vstavljena kocka knjižnice, ki ga razdelina dva trga. Večji trg iz smeri glavnega dostopa obvladuje veliko stopnišče s klančino med spodnjim in gornjim platojem, ki učinkuje monumentalno v obliki prostornega avditorjia, amfiteatra na prostem za posedanje ali javne predireditve. Ta se preko ceste izteče v razgledni pomol, viseč nad Vipavo. Manjši trg na gornjem platoju izza knjižnice je na sočni strani bolj miren ambient, zastrt z drevesi in pergolo. Ta je namenjen posedanju v zelenem zavetju pred vetrom in hrupom. 
  Izraz arhitekture je umirjen, vendar prijazen. Značaj stavbam dajejo opečne fasade z belimi vložki okenskih okvirjev in senčil iz vertikalnih oziroma vertikalnih lamel. Ta kombinacija je uporabljena tudi pri oblikovanju stopnišča in tlakov zunanje ureditve. V tej obliki je povzeto izročilo beneške kot tudi furlanske stavbarske tradicije Goriške, na katerega se je naslonil tudi Maks Fabiani, ko je urejal bližnja kraja Vrtojbo in Šempeter. Druga prvina lokalne tradicije je vpisana v način postavitve pomebnih javnih stavb s poudarjenim centralnim delom in razsežnim javnim predprostorom, ki ga še posebej poudatja zasenčena praznina pod horizontalo velikega nadstreška. Predvideno zelenje je ozadje arhitekturi in naj pripomore predvsem k boljšemu počutju obiskovalcev trgov. Pred centrom predlagamo zasaditev štirih platan, za centrom zaslon šestih topolov. Drevesom je dodna z zadnje strani senčnica z divjo trto, nizko zelenje naj zimzeleno, bršljan ali nizko grmičevje tise. Namesto svetilk predlagamo osvetlitev zunanjega prostora iz objektov, nadstrešnjice, klopi, stopnic, ipd.

bottom of page